Med branjem Prekletstva zlata ste si najbrž rekli: »Kakšna domišljija!« Ali pa ste pomislili, da je Anton Stander v resnici živel in hodil po svetu poln zlata.

Je vse, kar je bilo povedano, resnica? Kako naj to vem?

Pisatelj Ivan Sivec je od poletja 1967 do poletja 2005 služboval na RTV Slovenija. Naključje je naneslo, da sva zadnjih pet let delala v istem delovnem okolju, isti pisarni. Med pripravljanjem oddaj za dokumentarno-feljtonsko uredništvo sva se pogosto pogovarjala o etnoloških in drugih zanimivostih pa tudi o leposlovju. Tako sva se velikokrat razgovorila tudi o Jacku Londonu (1876-1916), priljubljenem pisatelju najine mladosti. Prišel je čas, ko je Ivan Sivec sklenil, da bo uresničil svoje deške sanje in se odpravil po sledeh nekdanjih iskalcev zlata na Aljaski. Na njegovi mizi so se začele kopičiti najrazličnejše knjige s tega področja. Posebno ga je pritegnila Zlata mrzlica Pierra Bertona v prevodu Janka Modra. To delo je gotovo najizčrpnejši in najbolj verodostojen opis norije, ki je ob koncu l9. stoletja na tisoče ljudi pognala iskat zlato na ledeno Aljasko. V njem je odkril, da je bil med zlatokopi z veliko sreče tudi Anton Stander, naše gore list. Njegove dogodivščine v Ameriki so v Bertonovi knjigi kar dobro orisane, manjka pa opis prvih dvajsetih let življenja v domovini. Omenjeno je samo, da se je rodil 16. junija 1867 na Dolenjskem. Zamikalo me je, da bi odstrla tančico s tega obdobja. Brskanje po arhivih je moja strast, zato se mi je zdelo, da bo naloga zame prava malenkost. Pa sem se uštela. Najprej sem se zatekla k internetu. Izkazalo se je, da kar nekaj Slovencev ve za Standerja. Tako so novomeški filatelisti ob stoti obletnici odkritja zlata ob Klondiku izdali žig s Standerjevim imenom - samo zato, ker naj bi bil Dolenjec. Potem sem naletela na domneve, da naj bi bil Kočevar (zaradi priimka). Zaman sem prelistala skladovnico krstnih knjig s tega območja. Ugotovila sem, da v Avstriji obstaja društvo sodobnih iskalcev zlata. Poslali so mi svoje glasilo, v katerem je bil tudi članek o Standerju. Toda zadovoljili so se s podatkom, da je bil Staroavstrijec, kje je Litija, pa jih ni zanimalo. Da, Litija! Odkrila sem, da so podatke o Standerju našli v intervjuju, ki ga je leta 1898 objavil časnik The Klondike News. Ljubljanski NUK mi je v nekaj dneh priskrbel iz Amerike fotokopijo tega članka. V njem je pisalo, da se je Stander rodil »in the Province Unterkrien, District of Litte in Austria. Pozneje sem odkrila še nekaj zapisov njegovega rojstnega kraja. Naj jih navedem: in Lizien nach Laibach, Untersteier; aus der Bergen der Unterkrain; Lower Krajina. Tudi priimek so zapisovali različno: Stander, Standler in Standard. Vsekakor je postalo jasno, da gre za litijsko okrožje. Vanj pa so tedaj sodili tudi kraji Zagorje, Kresnice, Šmartno, Prežganje, Sveti Križ (Gabrovka), Vače, Slivno, Kum, Janče, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Krka in Veliki Gaber. Ljudje iz naštetih krajev so morali, če so hoteli v svet, po potna dovoljenja v Litijo ...