"Srečanja z znanimi osebnostmi iz zgodovine z Vodnikom, Prešernom, Jurčičem, Barago, Slomškom in drugimi so tako soočenja z dejansko kot literarno resnico. Upam, da bo knjiga prišla prav vsem tistim, ki vedo, kdo je pisec prve slovenske povesti, kot tistim, ki jim je bil Cigler premalo znan."

"Moral sem se temeljito poglobiti v upodobitve Janeza Ciglerja - narisal sem ga šestkrat iz različnih zornih kotov - pa tudi škofov Slomška in Barage, pisatelja in kritika Frana Levstika, pesnika Franceta Prešerna, mladoletnega Josipa Jurčiča, cerkve sv. Tilna in Višnje Gore v Ciglerjevem času in še marsikaj drugega."

"Poleti 1836 je bilo dotiskano Ciglerjevo najbolj znano leposlovno delo, povest Sreča v nesreči, najprej v 1050 izvodih, leta 1836 in 1840 pa - verjetno brez Ciglerjeve vednosti in odobritve - še po 1500 oziroma 1000 izvodov; vse izdaje nosijo isto letnico izida, med seboj se ločijo le po različnih tiskovnih napakah. V štiridesetih in petdesetih letih je v Novicah sem in tja objavil kakšno "kratkočasnico", kratko poučno zgodbico; menda naj bi pisal tudi še daljše povesti, pa bi mu eno prepovedala cenzura, ena pa naj bi izšla v Vidmu (Udine), a slovenski bibliografiji ni znana. - 1858 je v svojem znanem potopisu Potovanje iz Litije do Čateža Levstik Ciglerjvo povest Sreča v nesreči povzdignil nenavadno visoko in jo omenil kot vzor leposlovnega pisanja za slovenskega kmeta. Iz svojih otroških let se je namreč spominjal, kako so prav to knjižico kmetje ob zimskih večerih s slastjo prebirali in poslušali. Še isto leto je Levstik v Slovenskem glasniku objavil tudi poseben spis, ves posvečen členitvi in hvali Ciglerjeve povesti."