Ivan Sivec: Julija iz Sonetnega venca 
Ivan Sivec: Julija iz Sonetnega venca

Naslovnica knjige Julija iz Sonetnega venca
Julija iz Sonetnega venca je biografski roman, ki prikazuje ivljenjsko pot Julije Primic, Preernove Laure, pozneje poroene z vitezom Joefom pl. Scheuchenstuelom. Doslej je bilo bolj ali manj znano samo usodno sreanje Preernove muze in naega najvejega pesnika na veliko soboto v trnovski cerkvi, seveda pa je bila znana predvsem zaradi Preernovega neminljivega Sonetnega venca in akrostiha v magistralah: PRIMICOVI JULJI.

Pisatelj Sivec pa je pripoved razpredel vse od prvega sreanja s Preernom do izida Venca, njene zaroke z drugim eninom in vse tja do konca njenih dni. Knjigo bogatijo tudi tevilni faktografski zapisi in slike o njeni poroki, njenih petih otrocih, ivljenju v Ljubljani in v novomekem gradu Neuhof... Tja do zadnjega poivalia v mihelu pri Novem mestu. Prva bralka V. R. je o knjigi rekla zapisala: Pretresljivo, globoko, bolee...




/ iz vsebine: /

Julija Primc, kot jo je upodobil Matevz Langus  

Julija Primic, kot jo je upodobil Preernov znanec Matev Langus


Poet tvoj nov Slovencem venec vije

Leta 1833 pomlad dolgo ni obiskala Ljubljane. Zima se ni in ni hotela posloviti, ob koncu marca pa se je konno otoplilo in razkona pomlad je planila v deelo, kot bi se zavedela zamude. Drevje je ez no vzbrstelo, pisano pomladno cvetje je v nekaj dneh prekrilo grajski hrib in lastovke so se vrnile v mesto. Na vsakem koraku je kipelo novo ivljenje, novo priakovanje, novo upanje.

Pomladno razpoloenje so dodatno razburkali velikononi prazniki. Zdelo se je, kot da je glavno mesto Kranjske po dolgi in hudi zimi ez no oivelo. Po dolgih ulicah, tlakovanih z granitnimi kockami, so ropotali teki vozovi in poskakovale gosposke koije, po plonikih so se sprehajale ponosne postave v frakih in s cilindri na glavah, med njimi pa so se smukale dame v pisanih klobukih.

eprav so se meani, rokodelci in kmetje, ki so oivljali belo mesto pod grajskim hribom, zavedali, da jih aka oienje, so brezskrbno uivali v praznovanju. Celo velike raglje, ki so se namesto zvonov oglaale iz lin cerkvenih zvonikov, so ropotale slovesneje in bolj vzneseno kot po navadi.

»Glejta, da se bosta vedli hii in stanu primerno!« je mati Julijana naroala herki Juliji in neakinji Mariki. »Danes je velika sobota. Spogledovanje se ne spodobi.«

»Brez skrbi, mama,« je razposajeno vzkliknila Julija. Mati jo je imela zelo na kratko, zato se je vsakega pobega od doma neznansko veselila. Po dolgem, munem posedanju v hii in posluanju venih pridig o spodobnosti bo konno zadihala na vsa pljua. Medtem ko je na mestnih ulicah kraljevala pomlad, je v Primievi hii kot veino dni v letu vladala zima.

Julija si je tisto sobotno dopoldne nadela svetlo zeleno obleko, se prepasala z modrim trakom in si na glavo posadila nagajiv klobuek, ki je e od dale opozarjal na pomladno vedrino in se posmehoval turobnemu ivotarjenju.

»In da bosta zares obiskali pet cerkva!« je mati Julijana s praga zaklicala za dekletoma. Toda Julija in Marika njenih opozoril nista ve sliali.

V spomin na petero bojih ran bi morali obiskati pet cerkva z bojim grobom, ele potem bi lahko priakovali popoln odpustek.

»e dobro, da sva spoved opravili v etrtek,« je rekla Julija. »Tako imava danes ve asa za obisk cerkva.«

»Kam greva najprej?« jo je pogledala sestrina, Urschbauerjeva Marika, ki ji je elela vedno v vsem ustrei. Marika ni bila lepo dekle, tudi nevesta z bogato doto ni bila, imela pa je druge dobre lastnosti. Bila je iskrena in potena mladenka, tako reko poosebljena resnicoljubnost. Ni znala lagati, ni se znala sprenevedati, ne dobrikati. Kar je rekla, je veljalo kot pribito, pa etudi so bili ljudje zaradi njenih besed prizadeti. In prav to je bilo tisto, kar je Julija najbolj cenila.

»Kaj, e bi letos najprej obiskali trnovsko cerkev?« je preinilo Julijo. »Zaniva s trnovsko, ki je najbolj oddaljena, konajva pa z domao, empetrsko.«


Zadnja stran knjige

Spostovani obiskovalci! Ce to knjigo poznate, Vas vljudno vabimo, da jo ocenite. Glasujete tako, da kliknete na oceno, ki se Vam zdi najprimernejsa.
Knjiga Julija iz Sonetnega venca je:
 Zelo priporočljiva
 84%Zelo priporocljiva: 84%Zelo priporocljiva: 84%
 Solidna
 11%Solidna: 11%Solidna: 11%
 Nekaj srednjega
 2%Nekaj srednjega: 2%Nekaj srednjega: 2%
 Še sprejemljiva
 1%Se sprejemljiva: 1%Se sprejemljiva: 1%
 Neužitna
 2%Neuzitna: 2%Neuzitna: 2%
Število glasov: 1110